Slo-Tech - V Evropo 5G prihaja na velika vrata, infrastruktura se že gradi in marsikod že obratuje, a za polni razmah še vedno ostaja vprašanje, kdo bo vse to plačal. Operaterji menijo, da morajo svoj delež prispevati tudi največji tehnološki velikani, ki ustvarjajo največ prometa. Evropska komisija tudi zato išče pravično rešitev. Ta teden še poteka javna razprava, v kateri so svoj predlog posredovali tudi operaterji.

Ti menijo, da bi morala finančno sodelovati podjetja, ki ustvarjajo več kot pet odstotkov povprečnega (na letni ravni) koničnega (ura) interneta prometa pri operaterjih. To so trenutno Alphabet, Google, Apple, Facebook/Meta, Netflix, Amazon in Microsoft. Ta podjetja ustvarijo več kot polovico vsega prometa. Operaterji že dolgo lobirajo, da morajo plačevati tudi tehnološki giganti, to pot pa so prvikrat postavili jasno mejo, pri kolikšnem prometu bi se to moralo zgoditi.

V predlogu, ki še ni javen, a ga je Reuters pridobil, sta podpisani organizaciji GSMA in ETNO, ki...

Slo-Tech - Medtem ko v Evropski uniji nevtralnost interneta zagotavlja uredba 2015/2120, želi britanski regulator te dosežke načeti. Odkar je Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, je namreč evropska zakonodaja ne zavezuje več, čeprav je je večino prenesla in velja do sprememb. Ofcom je predstavil predlog zakonodajnih sprememb, ki bi dale ponudnikom telekomunikacijskih storitev in operaterjem "več fleksibilnosti".

Po novih pravilih bi imeli operaterji možnost ponujati dražje pakete, ki bi na primer prinašali nižje zakasnitve, kar bi namenili igralcem iger, uživalcem pretočnih vsebin in ostalim, kjer so latence pomembne. Operaterji bi prav tako lahko ponujali specializirane storitve in upravljanje prometa (traffic management), s čimer bi regulirali obremenjenost omrežij. Uvedba QoS bi v praksi pomenila uvedbo večtirnega prometa različnih prioritet. Vrnil bi se tudi zero-rating, kar se imenuje izvzetje določenih vrst prometa iz paketov, ki imajo omejen prenos podatkov.

Ukinjanje...

Slo-Tech - Ker Slovenija ni do 21. decembra 2020, ko se je iztekel dvoletni rok, v nacionalno zakonodajo prenesla Direktive (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, je Evropska komisija vložila tožbo zoper državo. V tožbi sodišču EU predlaga, da Sloveniji izreče globo v višini 2.726 evrov na dan od izreka sodbe in pavšalni znesek 1.390,77 evra na dan za vsak dan kršitve, a ne manj kot 383.000 evrov. Direktiva se v Slovenijo prenaša s sprejemom novega Zakona o elektronskih komunikacijah, ki je že več let v pripravi.

Ministrstvo za javno upravo je pobude glede novega zakona začelo sprejemati že januarja 2019, kar je trajalo do 15. marca 2019. Avgusta 2020 je bil objavljen osnutek predloga zakona, ki je bil v javni obravnavi do sredine oktobra 2020. Zakon je šel v medresorsko usklajevanje aprila 2021, nato pa je imela javnost spet dva tedna časa za pripombe. Predvidevali so, da bo zakon sprejet novembra 2021, a je bil na 29. redni seji 4. februarja 2022 predlog ZEKom-2...

Slo-Tech - Evropski parlament in Svet sta konec minulega tedna končala pogajanja o končni obliki besedila prihajajočega akta o digitalnih storitvah (DSA), ki ga je parlament dorekel že januarja. Evropska komisija, ki je osnutek DSA in sestrskega akta DMA (akt o digitalnih trgih) predstavila decembra 2020, je izrazila zadovoljstvo. DSA postavlja nove standarde glede urejanja odgovornosti digitalnih platform pri nezakonitih in škodljivih vsebinah ter zaščite pravic uporabnikov. Usklajeni osnutek morata sprejeti še Svet, ki bo to storil na nivoju odbora stalnih predstavnikov (COREPER), in Parlament na plenarni seji.

Uredba DSA bo po sprejetju avtomatično veljavna v vseh državah članicah. Urejala bo vse spletne posrednike, ki nudijo storitve v EU, a bodo pravila za največje strožja kot za manjše. Za zelo velike spletne platforme štejejo ponudniki, ki imajo več kot 45 milijonov aktivnih uporabnikov v EU na mesec. Sem sodijo tudi iskalniki. Manjši ponudniki bodo izvzeti iz nekaterih obveznosti, da...

Slo-Tech - Evropska komisija (EK) je objavila smernice za prenos amandmajev Direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah v nacionalne zakonodaje držav članic. Ključni sta večja zaščita uporabnikov pred sovražnim govorom in škodljivimi vsebinami na družbenih omrežjih, platformah za deljenje videov in tistih z videi na zahtevo ter tudi nekateri novi ukrepi za promocijo evropskih medijskih vsebin.

Amandmaji so bili sprejeti že leta 2018, večinoma zaradi lobiranja evropskih televizijskih in radijskih hiš, ki želijo, da za Facebook, Youtube, Twitter in druge spletne platforme, veljajo enaka pravila, kot jim morajo upoštevati sami. Objavljene smernice to potrjujejo: "spletna podjetja bodo morala zagotoviti, na podoben način kot tradicionalna medijska podjetja, da bodo uporabniki zaščiteni pred sovražnim govorom, mladoletniki pa pred neprimernimi vsebinami," je med drugim zapisano v smernicah EK. Gre za aktivno ukrepanje proti prijavljenim vsebinam, ki prikazujejo nasilje, sovraštvo, terorizem,...

Slo-Tech - Svet EU je včeraj sprejel novo direktivo o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah ter uredbo o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in agencije za podporo BEREC-u.

V zakoniku so predpisani ukrepi za spodbujanje konkurence in več vlaganja v omrežja visokih hitrosti. Med njimi so pravila za delitev spektra, dostop operaterjev do omrežij in simetrična regulacija vse operaterjev. Nova regulativa zajema tudi storitve, ki jih ponudniki ponujajo prek interneta, denimo aplikacije za hipno sporočanje. Države članice bodo prav tako za operaterje morale predpisati globe za kršitve in nezagotavljanje ustreznih storitev. Uvaja se tudi "obratna številka 112" - v primeru elementarnih nesreč in terorističnih napadov bodo...

Slo-Tech - Cilj, da bi do leta 2020 z ultrahitrimi spletnimi povezavami, torej s prepustnostjo vsaj 100 Mbps, opremili polovico gospodinjstev v uniji, se kot kaže ne bo uresničil. Do sredine lanskega leta je namreč tako povezavo dobilo le 15 % prebivalstva unije. Še več, skozi prste bo najbrž spolzel tudi podrejeni cilj, ki predpisuje vsaj 30 Mbps na gospodinjstvo.

Da je načrt nedosegljiv, je v svoji reviziji pred dnevi ugotovilo Evropsko računsko sodišče. Dokument ugotavlja, da se razmere sčasoma sicer izboljšujejo, dosežen je bil tudi prvi cilj, zadan do leta 2013, po katerem naj bi države članice polovici prebivalstva priskrbele vsaj osnovno širokopasovno povezavo.

Delegacija sodišča je obiskala...

Delo - Upravno sodišče je odpravilo odločbo Agencije za komunikacijska omrežja (AKOS), ki je lani januarja odločila, da Telekom Slovenije, Simobil, Amis in Tušmobil z izvzemanjem določenega prometa iz obračuna prenesenih podatkov v mobilnih omrežjih (de facto obračunu z...

Slo-Tech - Zavoljo zelo podobnih razlogov kot AKOS pri nas se je tudi nizozemski regulator elektronskih komunikacij ACM odločil sankcionirati dva domača operaterja (KPN in Vodafone) zaradi kršitev pravil o nevtralnosti interneta.

Za razliko od našega regulatorja pa na Nizozemskem niso izrekli zgolj ureditvene odločbe, s katero bi jima torej naložili odpravo ugotovljenih nepravilnosti, ampak so ju kar oglobili. KPN je tako dobil 250.000 evrov globe zavoljo blokiranja določenih internetnih storitev (zlasti VoIP storitev) na svoji brezplačni WiFi storitvi, Vodefone pa za 200.000 evrov, ker je k nekaterim svojim internetnim paketom brezplačno priključil HBO-jevo video-on-demand storitev HBO GO, s čimer je uporabnike...

Slo-Tech - Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je pri nadzoru Telekoma Slovenije in Simobila ugotovila, da sta podjetji kršili nevtralnost interneta. Gre za načelo, po katerem mora biti ves podatkovni promet ne glede na vsebino obravnavan enakovredno. Podjetji sta privilegirali lastni storitvi, tako da njune uporabe nista šteli med zakupljene količine prenesenih podatkov v paketih za naročnike.

Telekom Slovenije je na nedovoljen način ponujal storitev Deezer, ki so jo uporabnikom ponudili maja lani. Deezer omogoča poslušanje (streaming) glasbe na mobilnih napravah. Storitev je stala sedem evrov mesečno, prenos podatkov pa ni bil omejen in ni vplival na paketne omejitve. Podobno je Simobil ponujal storitev Hangar...

Europa.eu - Evropski bančni organ (EBA) je minuli konec tedna pripravil nove smernice na področju varnosti internetnih plačil, ki bodo poskrbele za višjo zaščito tako kupcev kakor prodajalcev. Razlog za novosti je porast števila prevar pri poslih, ki se sklenejo prek interneta. Pričakujejo, da jih bo EU implementirala do 1. avgusta prihodnjega leta. Glavna novost je obvezna stopenjsko potrjevanje pristnosti (two-factor authentication), brez katerega so sistemi bistveno ranljivejši.

EBA je neodvisen organ EU, ki poleg ESMA (Evropski sistem za vrednostne papirje in trge), EIOPA (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in ESRB (Evropsko odbor za sistemska tveganja) sodi v okvir Evropskega sistema...

Slo-Tech - Operaterji so kot zainteresirana javnost predlagali umik vseh določb o omrežni nevtralnosti iz osnutka novega Zakona o elektronskih komunikacijah. S temu se postavi vprašanje o resničnih vzgibih za takšen predlog in tudi širši vprašanji na kaj se pojem “omrežna nevtralnost” lahko nanaša in kakšne so lahko nezaželjene stranske posledice tudi za operaterje same.

Ali omrežna nevtralnost obstaja?

Najprej težje vprašanje: kaj je “omrežna nevtralnost”? Ne glede na vse različne definicije, ki se pojavljajo na medomrežju, je rdeča nit pojma nevtralnost operaterja do vsebine, ki se je prenaša preko njegove infrastrukture. Nevtralnost v smislu, da operater ne sprejema odločitev o posameznih paketih podatkov glede na lastnosti teh paketov, če to ni nujno za posredovanje paketa do ciljnega naslova.

Tukaj se že pojavi prva...

Slo-Tech - Kot vemo, naša vlada zavoljo grožnje Evropske komisije z 13 tisoč evri dnevne kazni hiti z vnosom ti. Cookie direktive v zakonodajo, konkretno v Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom). Vemo tudi, da je (že večkrat!) želela vso to nujo, ihto in naglico izkoristiti še vnos številnih drugih določil, npr. sistemskega backdoora do retencijske baze za policijo, Sovo in morda še za nekatere zainteresirane upravne organe. Vseh sprememb je pravzaprav toliko, da je zakonodajno-pravna služba parlamenta odločila, da bo namesto preproste novele (ZEKom-D torej) potrebno napisati kar sveži zakon (ZEKom-1).

Zanimivo, niso pa vse predlagane spremembe slabe. Predlog ZEKom-1, ki se pravkar prebija skozi glasovanje na matičnem delovnem telesu (druga faza rednega...

Informacijski pooblaščenec - Maja letos nam je Evropska komisija zagrozila z kaznijo 13.000 evrov plus drobiž dnevno (!), če ne pohitimo z implementacijo ključne telekomunikacijske zakonodaje, ki prinaša dodatne pravice v dobro uporabnikov. Najbolj se mudi z novelo e-Privacy direktive (popularno ti. "cookie direktive"), ki ponudnike spletnih strani zavezuje, da od uporabnika pridobijo soglasje, še preden na njegov računalnik postavijo kakršnekoli ne-nujne HTTP piškotke -- takšne, ki niso potrebni za prijavo ali kaj podobnega. Na ta način se - recimo, glej režime ostalih držav - zagotovi, da bo uporabnik vnaprej seznanjen z vsakršnimi oglaševalskimi vključki, ki bo lahko potencialno zbirali podatke o njegovi spletni aktivnosti, posebej za potrebe profiliranja. Rok za...

Slo-Tech - Po skoraj dveh letih prevajanja, javnih razprav in usklajevanj je ta teden vlada v parlament poslala novelo Zakona o elektronskih komunikacijah.

Kljub dolgi razpravi, si tudi tokrat policija ni mogla pomagati, da ne bi po koncu javne razprave v osnutek dodala sedme točke 166. člena:

(7) Posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka na podlagi pisne zahteve državnega organa skladno z določbami 149. člena tega zakona se ne šteje za posredovanje hranjenih prometnih podatkov, četudi mora operater za izvedbo te zahteve vpogledati v hranjene podatke.

Nominalno se sprememba dela zaradi:

V novem sedmem odstavku je določeno, da se posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka na podlagi pisne zahteve državnega organa skladno z določbami 149. člena tega zakona ne šteje za posredovanje hranjenih prometnih podatkov, četudi mora operater za izvedbo te zahteve vpogledati v hranjene podatke. Navedena določba je nastala kot odraz...

Bits of Freedom - Nizozemski parlament je včeraj z novelo zakona o elektronskih komunikacijah kot prvi v Evropi uzakonil nevtralnost interneta (ti. net neutrality) za ponudnike širokopasovnega interneta, poroča njihova nevladna organizacija Bits of Freedom.

Zakon po novem prepoveduje omejevanje ali upočasnjevanje prenosa za posamezne ali vse uporabnike (traffic shaping), razen v primeru, ko je to nujno potrebno za preprečevanje preobremenjenost omrežja (congestion), če za to izrecno prosi uporabnik, npr. v primeru DDOS napada nanj, oz. če operaterju to iz tega ali onega razloga naloži sodišče. Ekplicitno je prepovedano draženje ali oblikovanje omejenih paketov za dostop do interneta na podlagi omejitev prenosa ali posameznih protokolov (ti. tiered service oz. data/bandwidth...

MVZT - Skladno z izvirno tezo Petra Pavlina s sektorja za kaznovalno pravo in varstvo človekovih pravic pravosodnega ministrstva, da so pomisleki o zbiranju komunikacijskih podatkov nedolžnih državljanov padli že z evropsko direktivo, po kateri se v EU shranjujejo vse elektronske komunikacije, čeprav je več kot 99 odstotkov Evropejcev verjetno nedolžnih, naj bi bil dostop do podatkov baznih postaj – malenkost.

Kot kaže zadnja neuspela sprememba Zakona o kazenskem postopku ni bila osamljen poskus, temveč je bila del večjega načrta. Slab mesec po zadnjem neuspešnem poskusu, se je slovenska vlada odločila nadaljevati začrtano zgodbo. Tokrat poskuša z novelo Zakona o elektronskih komunikacijah uvesti trajno hranjenje podatkov o vaših dostopih do interneta, saj 8 mesecev ne zadostuje za uspešen pregon teroristov, vojnih zločincev in preprodajalcev rabljene opreme preko malih oglasov. Za razliko od uvedbe hrambe prometnih podatkov pred nekaj leti, kjer se je predlagatelj vsaj potrudil z...